V visokogorski idilični vasi Sorica, v kateri se je rodil slikar Ivan Grohar (1867–1911), lahko obiščete njegovo rojstno hišo – pomemben spomenik slovenske kulturne dediščine –, ki je obnovljena kot muzej, hkrati pa se je mogoče v njej prepustiti tudi slikarski in glasbeni umetnosti. Vabijo vas Groharjeva spominska zbirka, galerija in etnografski muzej. V njej pa je tudi dobro založena in obiskana knjižnica. V Groharjevi spominski zbirki visi osem replik njegovih najboljših impresionističnih del in dva originala iz njegovega zgodnjega obdobja z naslovom Jaslice in Sveta družina, ogledate pa si lahko tudi en nedokončan original brez naslova. Slikar Ivan Grohar je svojo slikarsko pot začel kot odličen podobar in portretist, to obdobje pa je trajalo 10 let. Delček njegovega ustvarjanja si lahko zdaj ogledate v razstavljeni zbirki. V čas njegovega delovanja proti koncu 19. stoletja vas bodo popeljali stojalo, na katerem je ustvarjal, kovček, škatla za barve, nedokončana slika in še veliko drugega.

V galeriji razstavljajo različni slikarji, učenci slikarske šole, ustvarjalci na slikarskih kolonijah, kiparji, fotografi … V njej pa boste lahko kupili tudi spominek, sliko ali risbo. Etnografski muzej hrani bogato kulturno dediščino kraja, saj etnografska zbirka priča o času, ki ga ni več. Vanj pa vas bodo popeljali kolarji, drvarji, krojači, šivilje, krovci skrilastih streh, kmetovo orodje, škaf peric, lonci na ognjišču … V njem se vam čas ne bo le ustavil, ampak vas bo popeljal v svet preteklosti, ki je bil prežet z bojem za preživetje, trdim in natančnim delom preprostih kmečkih ljudi in njihovim druženjem.

Obnova Groharjeve hiše

Leta 1989 se je lastnik Groharjeve hiše odločil, da jo proda. V spodnjih prostorih hiše je bila že takrat Groharjeva spominska zbirka, ki je bila obnovljena in postavljena na ogled leta 1977. V Prosvetnem društvu Ivan Grohar smo menili, da bi bilo neprimerno in nedopustno tako pomemben objekt prepustiti v prosto razpolaganje prihodnjemu lastniku. Zato smo se na pobudo predsednice Jožice Kačar odločili, da začnemo akcijo za odkup in obnovo Groharjeve hiše. Ker je projekt predstavljal za naše društvo velik finančni in tudi organizacijski zalogaj, smo se takoj obrnili po pomoč in nasvet na občino, takrat Škofja Loka. Župan Jože Albreht je obljubil vso pomoč in podporo. Skupaj z Mirom Kačarjem sta postala vodilna akterja pri izvajanju obnove, ki je trajala štiri leta. 

Novembra 1989 je bil na občini Škofja Loka prvi uradni sestanek, na katerem smo izvolili gradbeni odbor, ki je imel januarja naslednjega leta prvi sestanek. Dogovorjeno je bilo, da bo predsednica društva, Jožica Kačar, podpisnica pogodb, ki jih bo sklepalo društvo kot investitor obnove. Predsednik gradbenega odbora je postal Jože Albreht. Začetek je bil obetaven. Takratna Kulturna skupnost Slovenije je takoj odobrila znatna sredstva, Etiketa Žiri nam je kot prispevek izdelala deset tisoč barvnih nalepk za prodajo. Sredstva za odkup hiše je zagotovil Petrol Ljubljana, Gorenjska banka pa je obljubila financiranje načrtov. Tudi Groharjev sorodnik France Golja je med prvimi nudil pomoč. Izdatno in hitro se je z denarno pomočjo odzvalo Obrtno združenje Škofja Loka s predsednikom Francem Šifrarjem. Odzvala so se tudi podjetja iz Železnikov, še zlasti Domel z direktorjem Tonetom Rakovcem. Takoj smo začeli tudi z zbiranjem prispevkov. Veliko imen je vpisanih, vpisani so posamezniki, podjetniki, odbori, društva, zavodi. Zelo hitro in z izdatnimi sredstvi sta se odzvala Zavarovalnica Kranj in Zavod za družbeni razvoj Škofja Loka. Vsako gradbeno podjetje, ki je izvajalo obnovo, je prispevalo svoj delež, SCT Ljubljana celo v višini štirih odstotkov celotne investicije. V program zbiranja sredstev so se vključili tudi številni slovenski slikarji, ki so poklonili svoja dela. Domala vsi slovenski mediji so poročali o dogajanju v zvezi z obnovo Groharjeve hiše v Sorici. Pri tem so veliko postorili TV Ljubljana, Gorenjski glas in takratni Radio Žiri.

Kljub vsemu so bila zbrana sredstva manjša od stroškov obnove. Zato je gradbeni odbor zavzel stališče, da je treba zbiranje sredstev urediti sistemsko, kar pomeni, da bi morala sredstva prispevati občina in republika. In tako se je obnova v letih 1992–1994 financirala iz teh virov. Obnova je bila zaključena jeseni 1994. Obračun je bil narejen v nemških markah in je znašal skupno 316.172 nemških mark. Projektni načrt za obnovo sta izdelala arhitekta Katarina Langus in Matjaž Kodek. Dela so se pričela 15. oktobra 1990 na podlagi priglasitev del, za katera je dovoljenja izdala Občina Škofja Loka. Ker je bil objekt začasno razglašen za kulturni spomenik, se je v obnovo vključil tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana. Zaradi obsežnosti del smo obnovo razdelili v štiri etape: Prvo fazo je izvajalo podjetje Tehnik, šlo je za sanacijo zidov, armiranih stropov, ureditev dimnikov, stopnišč in protipotresnih vezi. Od nekdanje stavbe, ki je bila v izredno razmajanem stanju, je ostala samo streha in nosilne stene. Drugo fazo je izvajal SGP Gradbinec Kranj v letu 1992. Izvedena so bila gradbena dela v prostorih PTT, pregradni zidovi, grobi in fini ometi, grobe instalacije elektrike, vode, centralno ogrevanje, mizarska dela in sanacija ostrešja. Tretjo fazo je izvajal SCT Ljubljana. V letu 1993 so bili obdelani podstrešje, klet, fasada in okolica. Četrto fazo so izvedli v letu 1994 obrtniki. Opravljena so bila zaključna dela: podi, tlaki, vrata, ograje, montaža vseh armatur in svetilk. Vsa dela so bila dokončana v novembru 1994. Obnova je bila zasnovana z intenco ohranitve hiše kot kulturnega spomenika v njegovi zunanji izvirnosti, v notranjosti pa s premišljenimi rešitvami, ki omogočajo izvajanje načrtovanih programov. Umetnikov dom ni obnovljen le kot muzej. Njegova vrata so široko odprta vsem umetniškim dejavnostim, ki povezujejo in bogatijo ljudi.

Groharjeva spominska zbirka hrani pet originalov slikarjevega zgodnjega obdobja, obdobja podobarstva, ki je Slovencem malo poznano. Na ogled je tudi nekaj njegovih osebnih predmetov. Zbirka je bila postavljena že leta 1977, med časom obnove pa smo jo preselili v župnišče. Zanjo in za kasneje postavljen spomenik si je močno prizadeval takratni predsednik, Marijan Peternelj. Etnografska zbirka v kleti Groharjeve hiše priča o času, ki ga ni več. Bili so čevljarji in krojači, kolarji in kovači, spretni krovci skrilastih streh … Na ognjišču samevajo železni lonci. O trdem življenju kmeta govori ročno izdelano orodje, za drvarji so ostale le še žage in sekire, škaf peric je prazen …

Že od vsega začetka potekata v hiši tudi glasbena in likovna delavnica. Glasbena delavnica Orfej, poimenovana po starogrškem mitološkem pevcu, združuje ljubitelje petja in instrumentalne igre, ki radi tudi sami muzicirajo. Udeleženci se ne glede na raven svojih glasbenih izkušenj soočajo z različnimi glasbili iz vrst tolkal, ritmom, spremljavo in melodijo. Likovna delavnica na zanimiv način seznanja z osnovami risbe, senčenja, barvnim krogom in slikanjem. Že od leta 1995 poteka v Groharjevi hiši program za slovenske šole, ki ga izvaja Center šolskih in obšolskih dejavnosti. To je javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija 1992. leta. Izvaja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so del programa osnovnih in srednjih šol. V to mrežo izobraževanja so vključili tudi Groharjevo hišo v Sorici. 

Lastnik hiše je Občina Železniki.